Psihologija v kadrovanju

Učinkovito orodje, ki pa ga je treba uporabljati previdno

Kar 68 odstotkov ameriških delodajalcev testira poklicne veščine, 41 odstotkov pa jih izvaja teste, s katerimi ugotavljajo osnovne jezikovne in matematične sposobnosti kandidatov

Psihološki testi postajajo v zdajšnjem svetu dela učinkovito orodje, saj so zaradi svoje fleksibilnosti široko uporabni. Kadroviki uporabljajo razne psihometične instrumente tako pri iskanju novih sodelavcev kot pri postavljanju pravih ljudi na prava delovna mesta, njihovem vključevanju v prave time in k pravim vodjem. Pa ne le to. Psihološki testi usmerijo delodajalca k večji produktivnosti, z njimi pa lahko ugotovi tudi vzroke izgorevanja svojih delavcev.

Kateri kandidat je najbolj primeren za razpisano delovno mesto? Je dovolj usposobljen in ali ima dovolj razvite lastnosti, ki ga bodo pripeljale do uspeha? Ali v sebi skriva talent, ki bo še rastel? Je delavec dovolj zrel za napredovanje? Ali lahko problematično vedenje sodelavca spremenimo? S temi vprašanji se menedžerji ukvarjajo že več kot petdeset let in mnogi poiščejo odgovore pri psihologih. Ti jim pomagajo pri iskanju in ocenjevanju voditeljskega talenta, delavcev z velikim potencialom, da bi jih lahko delodajalci naprej razvijali, ocenijo pripravljenost delavca na napredovanje, sodelujejo pri oblikovanju razvojnega načrta za posameznika, upoštevajoč njegove prednosti in šibke točke, ter iščejo vzroke za slabo produktivnost. Tako se jim morda uspe izogniti slabim izkušnjam, ki jih navaja dr. Gary L. Fischler, direktor svetovalnega podjetja Gary L. Fischler & Associates iz Mineapolisa.

»Billov tim zamuja pri oddaji raziskave, zato je podjetje ne bo moglo objaviti takrat, kot je sprva načrtovalo. Billovi sodelavci pravijo, da je kriva Billova natančnost, ki ga sili, da vedno znova preverja rezultate, vse dokler ni resnično prepričan, da so natančni. Pravzaprav to ravnokar počne že tretjič, roki za oddajo pa se neusmiljeno oddaljujejo.« Če bi delodajalec poznal njegovo lastnost, ki zavira delo skupine, ga morda ne bi postavil na takšno delovno mesto. Službe pa najbrž ne bi dobila niti Lisa. »Njen intervju je potekal neverjetno dobro. Imela je odlične reference. Vsi so jo takoj vzljubili in prepričani so bili, da bo odlična vodja. Bila je osebnost, ki ne bi smela razočarati. Žal jo njeni podrejeni vidijo v drugačni luči. Kar trije so od začetka njenega dela že dali odpoved. Lisa bi namreč naredila kar koli, samo da bi bilo delo opravljeno, od ustrahovanja zaposlenih do ogovarjanja njenih nadrejenih.«

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *